Evropsko poročilo o trgu in kakovosti storitev energetske učinkovitosti združuje različne vire, ki opisujejo trg storitev energetske učinkovitosti (angl. kratica EES) ter obveščajo o razvoju meril kakovosti in izvajanju shem zagotavljanja kakovosti. Poročilo se osredotoča na dve osnovni obliki storitev energetske učinkovitosti, in sicer na pogodbeno zagotavljanje energetske učinkovitosti (angl. kratica EPC) in pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo (angl. kratica ESC).

Poročilo temelji na obsežni raziskavi ponudnikov in posrednikov EES ter intervjujih odjemalcev in finančnih institucij, vključenih v EES, vključuje pa tudi pregled zadevne literature in strokovne ocene avtorjev publikacije. Primerja rezultate stanja na tem področju leta 2017 v 15 evropskih državah, uporabi pa tudi rezultate predhodno izvedenih anket v letih 2013 in 2015. Rezultate raziskave si oglejte s pomočjo interaktivnega spletnega orodja.

Poročilo je ena od najbolj poglobljenih in osredotočenih študij o evropskih trgih EES, ključne ugotovitve pa so povzete v spodnjih alinejah.

• Na 15-tih evropskih trgih EPC so bile leta 2017 razmere pozitivne: več kot polovica vseh anketirancev (53 %) je navedla, da je njihov nacionalni trg EPC v zadnjih 12 mesecih zabeležil rast. Ti rezultati so v veliki meri podobni rezultatom raziskave, ki so jo leta 2015 izvedli v okviru projekta Transparense, kjer je 57 % vprašanih poročalo o rasti.
• Trge EPC poganja javni sektor, saj večina ponudnikov in posrednikov EPC (64 %) poroča, da so njihove najpogostejše stranke občine.
• Najpogostejše trajanje pogodbe EPC je 5-10 let. O tem je poročalo 55 % anketirancev.
• Največje ovire za posle EPC so: kompleksnost koncepta / pomanjkanje informacij, ki ga je ugotovilo 58 % anketirancev, sledi pomanjkanje zaupanja v industrijo ESCO, kar navaja 53 % anketirancev.
•  “Zagotavljanje prihrankov energije” je 59 % vprašanih opredelilo kot najpomembnejše gonilo EPC. Osrednja med njimi sta “omejen proračun v javnem sektorju” in “pritisk na zmanjšanje stroškov”.
• Predhodna tehnično-ekonomska analiza / energetska presoja je bila opredeljena kot ključen dejavnik kakovosti za projekte EPC in prav za to področje je potrebno izboljšati kakovost. Podobno velja tudi za druga področja priprave in izvajanja projektov EPC.
• Leta 2017 je bila rast trga z naročili ESC počasnejša kot za EPC. Okoli 45 % anketirancev je poročalo o rasti in stagnaciji. Stagnacija je najpogostejši odgovor, ki so ga izbrali ponudniki in spodbujevalci ESC.
• Anketiranci so se strinjali, da so vse višje cene energije pomemben dejavnik za rast ESC. To pomeni, da je ESC lahko primerna rešitev v primerih, ko so v ceno energije vključeni zunanji okoljski stroški.
• “Predhodna tehnično-ekonomska analiza / energetski pregled” in “izvajanje tehničnih ukrepov” so področja projektov ESC, za katera anketiranci menijo, da potrebujejo največ pozornosti v smislu kakovosti.

Sistemi zagotavljanja kakovosti za povečanje zaupanja strank

V poročilu je pregled trenutnega statusa zagotavljanja kakovosti EES v 15 evropskih državah. Ugotovljeno je, da so potrebna nadaljnja prizadevanja pri razvoju in izvajanju shem zagotavljanja kakovosti, da bi tako presegli pomanjkanje zaupanja ponudnikov storitev in nizko povpraševanje potencialnih naročnikov.

Raziskava je preučevala tudi najbolj zaželene lastnosti sistema zagotavljanja kakovosti, ki so ga izbrali tržni akterji. Medtem ko so ponudniki in pospeševalci ter finančne institucije jasno opredelili državne / javne ustanove kot najbolj kredibilne organe za izdajanje potrdil o zagotavljanju kakovosti EES, je izbira naročnikov razdeljena med vladne / javne institucije in združenja ponudnikov. Večina ponudnikov EPC in pospeševalcev pa se je strinjala, da mora stroške za zagotavljanje kakovosti pokriti naročnik in da bi bila primerna višina tega stroška do 1 % vrednosti posameznega projekta.

Pričakovanja akterjev na trgu glede potencialnih učinkov sistema zagotavljanja kakovosti se razlikujejo. Medtem ko ponudniki in pospeševalci v prvi vrsti pričakujejo povečanje zaupanja naročnikov, naročniki in finančne institucije pričakujejo predvsem povečanje kakovosti. Vse anketirane tržne skupine dajejo veliko prednost projektom, ki imajo poudarek na zagotavljanju kakovosti.